Sep 25 2007
Antiparos II
V enem izmed lokalov na trgu dela neka Poljakinja. Ni mi bila vsec, ker je precej vazna , saj ze celo poletje kelnari na Antiparosu in pozna vse. Njena ekspertiza pa je prisla prav, ker mi je lahko svetovala najboljso taverno na otoku. Taverna Yiorgis naj bi trenutno kraljevala, ker je marsikatera gostilna ze zaprta.
Yiorgis (ali YORGOOO!, kakor ga klicejo domacini) je gospod v svojih sestdesetih, ki na hitro spominja na Hemingwayevega Starca (z morja), vendar je precej bolj radoziv in navihan. Stalnim strankam je ves prejsnji teden razlagal, da v nedeljo pride njegova zena s hcerko in vnukinjo. Z veseljem pa tudi pove, kako dolgo ze ni spal z zeno.
Ah, kaj bi govoril… Polnjeni melancani, hobotnice in lignji na zaru, bucke, strocji fizol, slast brez meja!
V ponedeljek pa se je zacelo resno zapiranje lokalov po vsem otoku. Poleg 5F, kjer sem tesil slo po girosu in suvlakiju, me je izdal tudi Yiorgis. In to brez kakrsnega koli opozorila… Postalo me je strah. Strah, da bom moral preziveti na cipsu in vodi. K sreci sem danes nasel ustrezno nadomestilo. Neko taverno, katere imena se ne spomnim, a bo v mojem spominu za vedno ostal okus po jagnjetini v limonini omaki z articoki – O MOJ BOG kako je to dobro!
Sicer pa sem prezivel tridnevno izkusnjo s skuterjem in dodobra raziskal otok. Zanimivo je, kako smo pred 12 leti, kolikor je preteklo odkar sem bil na zadnje tukaj, otok dojemali in raziskovali popolnoma drugace. Takrat je bilo pomembno vedeti, kje je kamp, bliznica do mesta, pir v Shipwrecku, suvlaki in to je to. Danes me razen kampa in bljiznice zanima sicer vse nasteto, poleg tega, pa prav rad pogledam se dlje. In ugotavljam, da je ta otok neverjetno lep. Raziskati ga je mogoce po cesti ob morju, se bolj razburljiva pa je gorska cesta, ki nudi razgled za umret.
Stiri dni je pihalo, da je ze nehalo bit smesno, zdaj pa se je veter umiril in spet je vzgalo sonce, ki se me je danes kar konkretno dotaknilo.